ROMANJE V KOMPOSTELO nekoč in danes

OZVEZDJE RIMSKE CESTE V srednjem veku je bilo zelo razširjeno verovanje, da v Kompostelo vodi ozvezdje Rimske ceste. Pobožne kronike tistega časa poročajo, da je frankovski vladar Karel Veliki nekega večera strmel v ozvezdje in se spraševal, kaj naj bi pomenila. Tedaj pa se mu je prikazal apostol Jakob, ki mu je dejal, da je to pot, ki vodi k njegovemu domu v Galicijo, vendar je neprehodna, ker so tam muslimanski Arabci. To je slavnega vladarja spodbudilo, da se je šel vojskovat za Španijo, s čimer je povezana tudi ustanovitev svetišča.

Sveti Jakob je bil brat apostola Janeza. V Svetem pismu ni prav pogosto omenjen.

Dali so mu vzdevek Starejši, ker ga je Jezus od dveh učencev z imenom Jakob prvega poklical. Po nekem izročilu so si apostoli, po Jezusovi smrti in vstajenju, razdelili tedanje dele sveta, kjer naj bi oznanjali evangelij, Jakobu je pripadla Španija. Po vrnitvi v Jeruzalem je bil prvi med apostoli, ki je umrl mučeniške smrti. Njegova učenca sta naložila njegovo truplo na ladjo, se nanjo vkrcala in se prepustila Božji previdnosti. Ladja je pristala v pristanišču nedaleč od Kompostele, kjer sta učenca mučenikovo truplo pokopala. Grob sv. Jakoba so odkrili v 9. stoletju. Nad njegovim grobom naj bi sijala zvezda, zato so kraj poimenovali Campus Stelae, Polje zvezd-Kompostela.

Kraj Santiago de Compostela s svetiščem je zaslovelo v srednjem veku, ko je nemir množice gnal v romarstvo. S svojim poslanstvom je povezovalo vso Evropo in ves krščanski svet. Ko so v enajstem stoletju Jeruzalem zasedli muslimani in romanje tja ni bilo več mogoče je Kompostela postala pot, kamor so prihajali romarji iz vse Evrope. Večina romarjev je prihajala iz Francije zato so zadnji del 800 km dolge poti, ki vodi od Pirenejev do Kompostele poimenovali FRANCOSKA POT.

Sčasoma so romarji začrtali nekaj glavnih poti. Izbirali so najugodnejše poti in tam kjer so hodili so zanje začeli graditi poti, cerkve, mostove, zavetišča in gostišča kar je na to pot privabljalo še več romarjev. Prva in najstarejša ‘Jakobova pot’ o kateri poznamo vire je Via Podiensis-Puyjska pot. Vodila je iz osrčja Francije, kraja Puy en Velay (sicer pomembnega Marijinega božjepotnega svetišča). Že leta 951 se je puyjski škof Godescalc, kot prvi, ki ga omenjajo kronike, podal na dolgo pot iz tega kraja v Kompostelo. Od Puya do Kompostele je 1500 km in kakor takrat, tako je še danes za mnoge, prav Puy en Velay začetna destinacija CAMINA.

Več o sv. Jakobu in romanju v Kompostelo nekoč in danes v knjigi Camino Pot sv. Jakoba in na filmu – dvd Po poti sv. Jakoba